Mejna osebnostna motnja je resna in težka bolezen, ki zahteva ustrezno obravnavo
Gotovo smo že vsi slišali za mejno osebnostno motnjo. Pa dejansko veste, kaj ta diagnoza pomeni? Jo znate prepoznati? Poiščite Na dlani in preberite več o tem, v tem članku pa vam bomo skušali podati bistvene informacije.
Mejno osebnostno motnjo ali krajše BPD je v zgodnjem dvajsetem stoletju prvi odkril psihoanalitik Adolph Stern. Pisal je o pacientih, ki so imeli intenzivna, a nestabilna čustva, težko so vzpostavljali in vzdrževali odnose, bili so nagnjeni k impulzivnemu vedenju. Danes je mejna osebnostna motnja priznana kot resna duševna bolezen. Treba je izpostaviti, da ne gre za množično obolevanje, kajti za to boleznijo zboli približno 1–2 % ljudi. Znaki, ki kažejo na to, da ima oseba mejno osebnostno motnjo so: strah pred zapuščenostjo, intenzivna in nestabilna čustva, impulzivno vedenje, nestabilni odnosi, kroničen občutek praznine, samomorilno vedenje in samopoškodovanje, disociacija, motnja identitete, disociativni simptomi ali paranoja in težave z uravnavanjem čustev. Naštete simptome lahko v grobem razdelimo v štiri skupine, in sicer afektivna nestabilnost, motnja identitete, medosebne težave ter impulzivno vedenje. Pri afektivni nestabilnosti oseba zelo hitro in intenzivno spreminja svoje razpoloženje, od jeze, tesnobe, depresije, razdražljivosti itd. Oseba z motnjo identitete se običajno sooča s kroničnim občutkom praznine in doživlja nenehen strah pred zapuščenostjo. Nekdo, ki ima medosebne težave ima običajno nestabilne in intenzivne odnose. Še najbolj nevarno pa je impulzivno vedenje, saj je taka oseba nagnjena k samopoškodovanju, zlorabi različnih substanc, tveganemu spolnemu vedenje in podobno.
Mejna osebnostna motnja lahko nastane iz različnih vzrokov. Nekateri dokazi potrjujejo, da lahko na razvoj bolezni vplivajo tudi genetika, izkušnje iz otroštva in drugi okoljski dejavniki. Vsekakor pa ne moremo z gotovostjo trditi, zakaj je mejna osebnostna motnja nekoga prizadela, drugega pa ne. Dejstvo je, da gre za resno in težko bolezen, ki zahteva ustrezno zdravljenje in veliko potrpljenja. Če se torej sami ali kdo od bližnjih sooča s podobnimi simptomi, čim prej obiščite zdravnika, da vam bo lahko pomagal.
