Nina Pušlar: “Sem za to, da podpiramo domače dizajnerje!”
Še preden je ILOVEFASHION zaživel na blogosferi smo tkali vsebine in razmišljali o tem, koga bi kot prvega posedli na “vroči stol”. Zaželela sem si pogovor z nekom, ki je hkrati javno izpostavljen in ima dodelan stil. Prva asociacija: Nina Pušlar! Ker je neverjetno prizemljena, prisrčna in vedno noro dobro izgleda. Poleg oranžne barve las, ki je nekako postala njen zaščitni znak, je predvsem sodelovanje z modno oblikovalko in stilistko Nino Šušnjara tisto, kar je izoblikovalo njeno odrsko pa tudi vsakdanjo podobo. Zanimalo nas je kako sodelujeta ter kako za stilsko dovršen videz skrbi sama.
Povej Nina, kaj trenutno počneš?
Nina Pušlar: Z bandom bomo kmalu spet na odru, tako da se pripravljamo na koncerte, kjer bomo nadaljevali in nadgradili vse tisto, kar smo počeli že v 2014. Za Valentinovo kot vsako leto pripravljam nekaj posebnega, tako da se vidimo najprej v kulturnem domu v Cerkljah na Gorenjskem, dan kasneje pa v Štihovi dvorani Cankarjevega doma. Leto 2015 je posebno zato, ker praznujem svojo 10. obletnico glasbenega ustvarjanja.
Že?
Nina Pušlar: Ja, začelo se je na Bitki talentov pred desetimi leti in zato smo pripravili sklop koncertov, ki so namenjeni temu “praznovanju”. Prvi taki posebni bodo ravno Valentinovi koncerti, posebej tisti v Štihovi dvorani Cankarjevega doma. Ta ambient je zame poseben, vanj sem se preprosto zaljubila.
Ima potem to sentimentalno vrednost?
Nina Pušlar: Pred kratkim sem bila tam kot obiskovalka in ko sem vstopila v ta prostor sem si rekla, da hočem imeti tu koncert. Gre za drugačen, zelo lep prostor, ki sprejme le 250 obiskovalcev. Izbrala sem ga zaradi intimnega vzdušja in tega koncerta se še posebej veselim. Sicer pa smo z bandom veliko okoli, poleg tega pa od lanske pomladi sodelujem še v novem izvirnem slovenskem muzikalu Cvetje v jeseni.
Predstava še vedno traja?
Nina Pušlar: Muzikal še vedno traja, od septembra do sedaj pa smo imeli že več kot 40 ponovitev. V letošnjem letu nadaljujemo, predstava je zaživela na odrih, ljudje pa jo imajo zelo radi in tega smo res veseli.
To pomeni, da so predstave tedensko?
Nina Pušlar: Januarja smo začeli bolj umirjeno z dvema predstavama, sicer pa je zelo odvisno od obdobja, včasih manj, včasih pa imamo tudi osem predstav na teden.
In gostujete po Sloveniji?
Nina Pušlar: Tako je. Imeli smo že en sklop gostovanj in sicer oktobra in novembra, sedaj pa bomo nadaljevali v Novem mestu, Velenju, Žalcu, Murski Soboti, Sežani,… Naš center dogajanja pa je Kulturni dom Španski borci v Ljubljani, tam imamo redne predstave in je naš trenutni dom.
Kako pa te gledalci sprejmejo v tej vlogi, glede na to da nimaš igralskega ozadja temveč si prepoznavna kot pevka?
Nina Pušlar: Jaz imam občutek, da so me lepo sprejeli in mislim, da sem se v vlogi kar dobro znašla, saj mi je že od začetka zelo pri srcu in se v igri dobro počutim. Meta je res poseben lik, ki gre čez veliko različnih čustvenih stanj, od sreče, žalosti do ljubosumja,.. Ima močno energijo okrog sebe in čeprav je še rosno mlada, postaja zrela ženska. Skozi muzikal se razvija in mislim, da sem sama našla tiste prave občutke, ki sem si jih tudi prvič predstavljala, ko sem prebrala knjigo. Preden sem se podala v to vlogo, sem želela, da ljudje ne bi pomislili na to, da nisem igralka, zato sem ogromno časa in energije vložila v delo, tako da bi bila v prvi meri sama zadovoljna z rezultatom. Na odru se želim počutiti naravno in zdi se mi, da takrat tudi najboje odigram svojo vlogo. Pomembni so naravni občutki, ki jih moraš izraziti skozi ta lik.
Si pred tem imela kak tečaj igralstva?
Nina Pušlar: Ekipa s katero sem sodelovala je bila res številčna. Poleg vseh pevcev in igralcev so bili z nami tudi naši mentorji – imeli smo vsakodnevne korepeticije, pevske, plesne in igralske vaje. Imam občutek, da sem ogromno napredovala tudi na pevskem področju, predvsem spoznala veliko novega o sebi. Marsikdo bi mislil, da tega ne rabim ker se profesionalno ukvarjam z glasbo, ampak še vedno imam tedenske vaje, sama doma pa vadim vsak dan. Vsakič poskušaš biti boljši in se razvijati. Kaj šele, če nimaš igralskih izkušenj. Zelo sem vesela, da sem imela v času naših priprav ob sebi Majo Martino Merljak, s katero si deliva vlogo Mete. Ona je super mentorica in ogromno znanja sem dobila ravno od nje. Veliko sva se pogovarjali in delali skupaj, še vedno pa sva si v vlogi zelo različni.
Potem se muzikal razlikuje že po tem katera odigra Meto?
Nina Pušlar: Ja, kar je zelo zanimivo in čar vsake predstave in posameznika.
Čeprav po drugi strani logično. Vsaka si vlogo interpretira po svoje.
Nina Pušlar: Tako je. Odvisno pa je tudi od vseh ostalih igralcev. Od vseh sem se zelo veliko naučila, čisto vsak mi je v teh mesecih dal nekaj novega. Kot večkrat poudarimo, res smo postali ena velika družina. Od njih sem črpala čudovite stvari in sedaj si sploh ne predstavljam, da ne bi sprejela te izkušnje in spoznala vsega, kar mi je projekt prinesel. In še kar traja.
Boš tudi naprej razmišljala o igralski karieri?
Nina Pušlar: Nekaj povabil v tej smeri je že prišlo, se pa zaenkrat držim načela delati tisto, čemur se lahko sto odstotno posvetim. Ne predstavljam si, da bi bila vpletena v preveč projektov naenkrat. Moja glasbena kariera trenutno zelo dogaja in je polna koncertov, muzikal pa je prišel vanjo vzporedno. V prihodnosti se vidim tudi v kakšni drugi vlogi, v kakem podobnem projektu, da se mogoče preizkusim še na kak drugačen način. Vedno je zanimivo biti v nekem intenzivnem obdobju priprav in vsem kar spada zraven. Ta tempo življenja mi trenutno zelo paše in se dobro počutim takrat, ko se mi dogaja na polno.
Potem nisi taka, da bi te delo izčrpavalo? Bi zamenjala življenski stil?
Nina Pušlar: Ne, saj mislim, da si vedno izbereš stvari, za katere misliš, da bi jih lahko dobro počel, stvari ki so ti namenjene in kar je najbolj pomembno v njih potem tudi uživaš. Za muzikal smo imeli ogromno vaj, ampak bilo mi je nekaj najlepšega – iti od doma in se šele zvečer vrniti domov. Super mi je, ko grem ob 3h popoldan od doma, z bandom gremo na koncert in pridemo domov šele ob 3h zjutraj. Potem sem pozitivno utrujena in se domov vrnem z lepimi občutki. Takrat se mi zdi, da je to tisto pravo. Če bi kdaj to izgubila ali da bi mi postalo vse skupaj rutina, bi zelo dobro razmislila, kaj se pravzaprav dogaja. Zato se želim razvijati, biti motivirana in mislim, da se moram v življenju še veliko novega naučiti.
Saj si še zelo mlada.
Nina Pušlar: Na splošno se mi zdi, da se neglede na starost moraš razvijati. Tudi svoji publiki želim vedno ponuditi paleto različnih barv. Tako z novimi skladbami kot s koncerti.
Morda drugačen nastop? Kot pevka na odru namreč tudi igraš neko vlogo.
Nina Pušlar: Seveda, saj smo vsi na nek način igralci, ki prenašamo glasbo in zgodbe naprej ljudem. To je tudi tisto kar največ šteje, da te ljudje začutijo na koncertih v živo. In ja, vedno tudi sama skušam na odru pritegniti tiste občutke v sebi. Sploh sedaj, ko delam muzikal, je vse še toliko bolj doživeto in drugače gledam na vse skupaj. Zato si želim čim več takih izkušenj, ko sem obkrožena z ljudmi ob katerih rastem.
Pa si drugačna Nina na odru, kot naprimer v privatnem življenu?
Nina Pušlar: Sigurno je neka razlika, kljub temu, da je ogromno vzporednic. Ljudje me čutijo tako kot sem tudi na koncertih. Že s tem ko z njimi nekaj spregovoriš, dobijo občutek kdo si. Tudi takrat, ko je kak neroden pripetljaj, ko mogoče v določenem trenutku izpadeš posrečeno. To jim nekaj pomeni, te doživijo drugače, kot človeka. Sicer pa imam nek svoj prostor, svojo zasebnost in sem rada kdaj tudi v miru, stran od vsega in sama s sabo.
Nekateri glasbeniki pa kar uživajo v soju žarometov in se redno pojavljajo v vseh rumenih medijih. Ti nisi taka?
Nina Pušlar: Če vam povem po pravici, mi medijska pozornost nikoli ni bila pretirano pri srcu. Lepo je seveda prebrati kritike, ki se tičejo moje glasbene poti in vesela sem, kadar nekdo opazi, da delaš, da se trudiš, nisem pa imela želje po tem, da bi se izpostavljala še na kak drugačen način. Sicer pa imam z novinarji lepe odnose in včasih vsa ta medijska fama izvira iz vsakega posameznika in njegove želje po tem koliko si želi biti izpostavljen.
Zato pa se verjetno pojavljajo vedno isti obrazi.
Nina Pušlar: Najbolj osebna stvar, ki jo imam, so moji koncerti. Tudi ko komuniciram prek socialnih omrežij, je to na nek način moja zasebnost. Potrebe po drugih stvareh trenutno nimam.
Danes se je vse preselilo na Instagram in Facebook, trač revije niso več tako popularne. Pa misliš, da te oboževalci vidijo kaj drugače, ko z njimi deliš zasebnost?
Nina Pušlar: Kar se tiče mojih socialnih omrežij vse objavljam sama, kar mi vzame kar nekaj časa in energije. Ampak mi je fino, saj sem rada v stiku s tistimi, ki me spremljajo. Hkrati pa je to eden redkih kanalov preko katerega sploh vzpostavljamo odnos. Lahko jim nekaj poveš, predstaviš nekaj novega. Delim kaj se dogaja na koncertih, kaj ustvarjamo, hkrati pa tudi kaj se dogaja na moj vsakdan. Vendar tudi to ima določeno mejo. Tisti, ki me poslušajo, spoštujejo to kar želim deliti z njimi in tisto kar ohranim zase. Nisem pod pritiskom, da moram nekaj objaviti samo zato, da objavljam. Čutijo iskren naboj in nisem oseba, ki bi se posebej rada slikala. Rada objavljam stvari, ki imajo vsebino. Tako lahko naprimer ljudje spoznavajo moje komade na malo drugačen način, kar se pozna tudi na koncertih, ko ljudje pojejo z mano.
Kako pa gledaš na glasbene nastope kot performance, na to, da se izražaš tudi vizualno? Dober primer je Lady Gaga, ki je iz tega naredila cel brand.
Nina Pušlar: So ekstremi na vseh področjih in Lady Gaga je ena takih. Sama jo občudujem kaj je uspela doseči, sicer pa je odlična glasbenica in že mnogo let piše skladbe tudi za druge izvajalce. Okoli sebe je naredila cel boom že s samo pojavnostjo, načinom življenja in stilom oblačenja in ljudje so jo opazili, kar je bil glavni namen. Sama se v taki vlogi ne vidim. Kar se same mode tiče vedno stremim k temu, da se v oblačilih dobro počutim. Tudi ona se odlično počuti, zaradi česar ji verjameš. Če se spomnim svojih začetkov, sem bila v tem smislu kar trd oreh.
Stara pa si bila šele 17 let. Prava upornica.
Nina Pušlar: Z Nino Šušnjara imava kar nekaj lepih spominov na začetke najinega sodelovanja, na to kako se je vse odvijalo in kako naporno je bilo na trenutke. Jaz sem imela neko svojo idejo kako bi želela izgledati in od tega nisem odstopala. Nisem želela biti drugačna, ampak nositi stvari, ki jih rada nosim in nisem ločevala med svojo osebno in odrsko garderobo.
Nisi hotela, da bi bila tvoja odrska pojava drugačna od siceršnje?
Nina Pušlar: Ne, nisem marala nobenih kril in petk. Želela sem jeans in kako majčko, to je to. Kar je še vedno super in k čemer se včasih tudi rada vrnem. Kadar pripravljam styling za nastop, se ravnam po trenutnem občutku, sva se pa z Nino po vseh teh letih zelo ujeli in tudi sama sem na tem področju zelo napredovala – že to, da grem rada v šoping in uživam v ustvarjanju novih stylingov. Sem pa se od Nine naučila ogromno stvari, predvsem pa dobila občutek za različne kombinacije. Zdi se mi, da sva se v sodelovanju obe našli, ona si lahko da duška, jaz pa se v izbranih oblačilih dobro počutim. To je najbolj pomembno.
Ti potem ničesar ne podtakne?
Nina Pušlar: Mi reče, da je nekaj “hudo” in moram imeti, ampak ponavadi je všeč tud meni. Tu nimava več težav.
Kako pa zgleda to sodelovanje?
Nina Pušlar: Zdaj je drugače kot včasih, vse se lahko tik-tak zmeniva po telefonu. Ker pogosto hodiva skupaj v šoping, točno ve katera oblačila imam v omari. Največkrat me vpraša: »kateri kos bi danes imela, kaj si izbrala?« Potem pa mi iz tega naredi styling. Jaz malo poslikam, ji pošljem kaj sem si zamislila in potem čakam odobritev. Rada imam da mi potrdi, saj tesno sodelujeva. Sicer pa vsake nekaj mesecev narediva nekaj stylingov, ponavadi pred večjimi projekti. Vedno se veselim njene nove kolekcije, jo zelo podpiram in nosim njene kose na tisoč in en način.
Nosiš njene stvari tudi za vsak dan?
Nina Pušlar: Seveda, tudi. Čeprav zelo pazim in jih skrbno izbiram. Mi je pa pri Nini všeč to, da so njeni kosi in njen stil primerni tako za na oder kot za privat uporabo in lahko njene kolekcije nosi vsak.
Pri nas je največji problem, da ne želimo izstopati in preveč razmišljamo o tem, kaj si bodo drugi mislili o nas. Kje zunaj pa so ljudje oblečeni tako, da se včasih tudi vprašaš, ali morda nima doma ogledala. So povsem neobremenjeni s tem.
Nina Pušlar: V tujini so veliko bolj odprti za te stvari in posameznik si vzame malo več svobode, predvsem pa neobremenjenosti in samosvojosti na nek način.
Kako pa se ti zdijo urejene glasbene kolegice? Jaz bi včasih kakšno najraje poslala k Nini (Šušnjara)!
Nina Pušlar: Za začetek je dobro, da imaš ob sebi nekoga, ki te zna malce usmeriti in ti pomagati. Je pa zelo pomembno, da se s to osebo ujameš. Morda je bolje, da ostajaš pri svojih občutkih, kot da se prilagajaš in nosiš nekaj samo zato, ker naj bi bilo to “ok”. Najbolj pomembno je da se dobro počutiš, ker potem to znaš dobro nositi. Res je, da sem se tudi sama z leti naučila, da se moraš znati prepustiti. Če pogledam nazaj, sem bila na trenutke prav naporna, nenazadnje sem celo doma nalašč “pozabila” kak kos, ki mi ni bil tako všeč. To sem Nini povedala šele kaki 2 leti kasneje in se še zdaj večkrat spomniva na to.
Pa drugače spremljaš kaj se dogaja v modi?
Nina Pušlar: Spremljam, ampak ne pretirano. Nisem obremenjena s trendi, za to imam Nino. Ker sva tudi drugače prijateljici in veliko skupaj, sva na tekočem kaj se dogaja. Poskušava se razvijati skupaj. Rdeča nit njenih zadnjih kolekcij je bila opečnata barva, ki je bila tudi moja prepoznavna barva potem, ko sem pred leti spremenila barvo las. In to je na nek način tudi rdeča nit najinega sodelovanja.
Potem si njena muza?
Nina Pušlar: Skupaj rasteva tudi skozi njene kolekcije in dostikrat mi reče »tole je pa čisto zate, Ninči!« Glede na to, kak vizualni tip človeka je, točno ve kaj komu pristoji in sigurno dobi navdih tudi med ustvarjanjem in risanjem svojih kreacij.
Kaj pa ostali Slovenski oblikovalci? Modne ikone v tujini ogromno promovirajo lokalne oblikovalce. Ti imaš naprimer Nino Šušnjara, morda še koga? Čutiš to odgovornost, da promoviraš domač proizvod in ne naprimer Zare?
Nina Pušlar: Če sem le prosta, si vzamem čas za kak modni dogodek pri nas in vsakič najdem kak kos, ki mi je zelo všeč in bi ga z veseljem nosila. Z Nino sva se res našli in toliko sodelujeva, da večinoma res nosim njene kreacije. Sem pa seveda za to, da podpiramo domače dizajnerje, tudi če ima vsak samo enega, je to zelo pozitivno. Jaz sem zelo minimalističen tip, rada nosim zemeljske in ne preveč izrazite barve.
Seveda, saj te nekako vleče k temu, kar ti najbolje pristaja.
Nina Pušlar: Odkar imam novo barvo las je toliko več novih priložnosti za posebne stylinge, saj so zelo močan modni dodatek.
To je pravzaprav tvoj zaščitni znak.
Nina Pušlar: Sploh prej, ko sem imela še frufru.
Moja prijateljica te sprašuje: »kako imaš lahko vedno tako popolno zlikane lase?«
Nina Pušlar: Še prej, ko sem imela frufru, sem morala svojim lasem posvečati veliko pozornosti. Je pa res, da sem sedaj ravnolaska, kar sem si vedno želela, pred leti pa sem imela prav naravne kodre, kar zdaj pogrešam. Nikoli prav, skratka…
Zanimivo!
Nina Pušlar: Ja, res. Če imam kaj rada, so to urejeni lasje. Zelo sem vesela, da sem se pred leti odločila za drugačno frizuro in se pobarvala na oranžkasto, saj jim pred tem nisem posvečala veliko pozornosti.
Pred tem?
Nina Pušlar: Ko sem imela še črne lase.
Tega se pa ne spomnim. Že od nekdaj te imam v mislih z oranžno barvo. Koliko časa pa sicer nameniš vsem tem lepotnim ritualom?
Nina Pušlar: Sem kar hitra. To sem se navadila in še sama ne vem kako mi uspe. Ravno zadnjič sem se uredila v pol ure – stuširala, umila lase, jih posušila, naredila makeup in šla od doma. Res se mi je mudilo ampak nisem mogla verjeti, da sem lahko tako hitra. Ne želim, da bi mi to vzelo preveč časa, mi pa te stvari ležijo in imam malce v genih, saj je bila moja mami frizerka, doma smo imeli salon in to žilico imam po njej. Zdaj svojega frizerja Gustija občiščem samo enkrat mesečno, saj se za nastope vedno urejam sama in vedno pravi, da mi povsem zaupa. Prav tako tudi makeup.
So pa tudi take, ki redno zamujajo na račun dveh ur v kopalnici.
Nina Pušlar: Vsak je nadarjen za nekaj drugega. Razumem, da niso vsi za vse in iz tega vidika sem zelo vesela, da se lahko sama uredim. Veliko sem se naučila tudi od Maje (Šušnjara), ker me je pogosto ličila za nastope in me še vedno za tiste najbolj pomembne. Če si želiš, se lahko marsikaj naučiš. Mene je to vedno zanimalo in rada spremljam kaj se dogaja okoli mene s paletkami. Prav čutim čopič na obrazu in zapomnim si nove poteze in trike.
Potem si od obeh (Nine in Maje) dobila neka nova znanja?
Nina Pušlar: Kar se tega tiče res.
Pred kratkim si bila na DM šopingu v New Yorku, kako je bilo?
Nina Pušlar: Super, sicer kratko, ampak posebna izkušnja. Bilo je veliko število ženskih predstavnic, vse zelo navdušene, saj nas je bilo večina prvič tam. Mesto ima res čar in ga moraš doživeti. Pogledali smo vse najbolj pomembne znamenitosti in šele po dveh dneh je prišel čas za šoping, v katerega sva se s prijateljico odpravili povsem spontano. Tam so trgovine odprte tudi do 2h ponoči in to naju je čisto potegnilo notri. Nekatere stvari so res posebne in jih lahko dobiš samo tam. Nepozabna izkušnja in zelo sem bila vesela povabila DM-a in njihovih zvestih strank.
Vidiš, ne mislim samo jaz, da imaš dober stil.
Nina Pušlar: Hvala. Se mi zdi, da z Nino veliko delava na tem in sem vesela, da se to opazi, predvsem pa, da je všeč še komu.
In kaj si si privoščila? Si obiskala vse top trgovine, ki jih pri nas ni?
Nina Pušlar: Privoščila sem si nekaj kosov, za katere mi je res pomembno, da so dobri in kvalitetni. Od torbic do čevljev, ure ter očal, to od dizajnerskih kosov, potem pa še nekaj osnovnih stvari, ki jih lahko kombiniraš na tisoč in en način. Kupila sem Furlino torbico, ki je trenutno zelo nabasana. Tam so te stvari zelo ugodne, tako da se res splača. Poleg torbice sem kupila še uro Marc Jacobs, ki sem jo želela že dlje časa, nasplošno pa nisem pretiravala. Najbolj zanimivo je bilo to, da smo se tja skoraj vse punce odpravile s praznimi kovčki, da smo bile pripravljene na našo čisto pravo šoping avanturo
Ženske se znamo organizirat ko gre za šoping.
Nina Pušlar: Včasih mi je to bilo nujno zlo, nisem uživala, zdaj pa mi je to neke vrste sprostitev.
Kaj pa šoping na internetu?
Nina Pušlar: Nikoli nisem razmišljala in zelo malo nakupujem preko spleta. Oblačil pravzaprav sploh ne.
Kaj te pa glasbeno navdahne?
Nina Pušlar: Poslašam zelo različne glasbene stile. Trenutno največ Anito Baker, soul blues glasbenico in pevko, pa John Mayer, Eric Clapton, Norah Jones, Adele, Brooke Fraser,… Dosti hodim tudi na koncerte, nazadnje sem bila na koncertu Erica Claptona na Dunaju, predlani pa sem uspela videti še Robbia Williamsa, Beyonce, Paul McArtneya, Stinga.
Imaš rada umirjeno glasbo?
Nina Pušlar: Zvečer mi to najbolj paše, drugače pa poslušam skoraj vse in čisto odvisno od razpoloženja. Se pa moj dan začne in konča z glasbo, včasih bolj umirjeno, ponavadi pa si dam duška že za dobro jutro.
Se mi zdi, da je bila 10 let nazaj scena čisto drugačna. Trenutno je ogromno nekih indie bandov, ki delajo res dobro glasbo, ki zveni zelo staro.
Nina Pušlar: Se strinjam. Všeč mi je, da se tudi pri nas scena razvija v tej smeri in da imamo nekaj mladih bandov, ki ustvarjajo svežo avtorsko glasbo in dobivajo prostor med slovenskimi poslušalci.
Meni je všeč. Celo country komad iz Evrovizije, nora sem nanj. Tudi tvoje stvari sem poslušala in se mi zdi zelo prizemljena glasba.
Nina Pušlar: Zdaj moraš priti še na moj koncert.
Ta zvrst sigurno zveni najbolje z bandom. Rada imam akustične izvedbe.
Ljudje imajo na splošno radi tako, da je včasih malo drugače vse skupaj. Tudi jaz imam to rada pri drugih glasbenikih, ki jih rada poslušam in trudimo se, da smo vsakič malo drugačni in da tisti, ki spremljajo moje koncerte slišijo skladbe še v kaki drugi izvedbi. Nenazadnje je tudi nam to užitek početi.
Super! Komaj čakam, da te slišim live!
foto: Klemen Razinger