Petra Škarja: “Zame je najbolj pogumen tisti, ki si upa bit ranljiv”
En tak poseben občutek je, ko si v družbi Petre Škarja. Ne samo, da piše knjige polne življenskih in poslovnih navkov, navdahne te tudi s svojo pristno energijo in prepričanjem, da je vsak posameznik nekaj posebnega in zmožen razviti vse svoje potenciale. Če pričakujete strikntno posloven pogovor, boste razočarani, saj je Perta Škarja več kot le motivacijska predavateljica. Je nekdo, ki se ne boji pokazati svoje ranljivosti in s svojimi izkušnjami želi pomagati predvsem drugim. Pogovarjali sva se o ženskah v podjetništvu, neuspehih, pristnih odnosih pa tudi o poslovnem kodeksu oblačenja.
Petra, delaš ogromno različnih stvari. Ko te kdo vpraša s čim se ukvarjaš oziroma kaj si po poklicu, kaj je tvoj odgovor?
Petra Škarja: Avtorica dobrih knjig.
Se pravi to je v prvem planu?
Petra Škarja: Ja, to želim biti v prvem planu. Ljudje me imajo trnutno bolj za motivatorko, ampak jaz sebe ne vidim tako. Rada bi bila bolj umetnica, ki hodi okoli po svetu in piše res dobre knjige za ljudi, potem pa parkrat letno tudi kaj odpredavam. Tako da pisateljica in predavateljica.
Aha, ker meni se zdi, da si en tak podjetniški guru, ki svoja znanja in izkušnje tudi zapiše.
Petra Škarja: Ljudje me imajo predvsem za motivatorko. Tudi ko me povabijo na kak seminar, dajo naslov »motivacija«. Jaz vidim motivatorja recimor Smiljana Mori, ki tam skače in res motivira. Jaz pa želim biti avtorica knjig, predavateljstvo pride zraven kot način promocije.
Poznaš Marie Forleo? Spominja me namreč nate.
Petra Škarja: Ne. Na splošno je zelo malo žensk v tem poslu. Moških predavateljev je polno, ženske pa smo bolj v zdravstvenih vodah, prehrana in zdravo življenje. Ni veliko primerov, da bi bile za množico tako odprte.
Sploh ko gre za poslovni svet.
Petra Škarja: Tako je. Jaz se vidim v tej množici in tudi želim imeti svoje produkte dostopne vsem. Svoje knjige prodajam po 10€, seminarji so 10 do 20€, ne več. Tudi knjige pišem tako, da jih vsak razume. Ne da ne bi hotela, da je poglobljeno, ampak želim da je primerno za vsakogar. Tudi zgodbice so povsem enostavne, vsak jih lahko dojame.
Kje pa misliš da tiči problem, da je v tem poslu tako malo žensk? Niso toliko poslovno usmerjene?
Petra Škarja: Niti ne, poslovni svet je bil sicer zgrajen povsem po moških pravilih, po moški energiji. Po vsej tej zgodovini se ženske šele sedaj nekoliko prebujamo. Pa še vedno, če imamo čustva in posel, bomo vedno izbrale čustva. Če imamo družino in posel, bomo vedno izbrale družino. Moški pa je še vedno lovec in na prvem mestu mu je posel. Nam ne bo nikoli na prvem mestu. Tudi jaz, če bom kdaj imela družino, kdo ve če se bom še ukvarjala s tem.
Ni toliko žensk, ampak kljub temu jih boste na že tretjem dogodku »500 podjetnic« spet zbrali 500. To pa je že kar sila!
Petra Škarja: Velikokrat so ženske primorane it na samostojno pot. Jaz sem šla v podjetništvo ker v tem vidim priložnost, da bolje živim življenje, kakršnega hočem živet. Imam svobodo, ki jo rabim, imam ustvarjalnost, ki jo rabim, malo sem umetnika in lahko kar zginem. Vse to lahko preko podjetništva iskušam. Če bi bila nekje zaposlena, ne bi mogla. Vsekakor pa rabimo nek prihodek, pač živimo v takem svetu. Nobena druga pot zame ni možna, kot biti na svojem. Vsako idejo, ki jo imam, lahko sama realiziram, in potem vidim ali je bila dobra ali ne. Ni mi treba prepričevati šefa, da nekaj izpeljem, to mi veliko pomeni. Saj včasih se osmešiš, ampak je vseeno dober občutek, ko nekaj sam preizkusiš.
Veliko žensk si to želi: imeti čas za otroke, čas za vrt, ustvarjat in kreirat. To vse pa so našle v podjetništvu, tako kot jaz. Zato tako podpiram to podjetnost, ne le podjetništva kot poklic, ampak podjetnost. Dajmo to kar je v nas, to kreativnost dati ven, jo izražat in izkušat – to je podjetnost. 500 podjetnic pa je nastalo z idejo, da je večina teh dogodkov narejena klasično za podjetnike, mi pa smo želeli en dogodek, ki bo fokusiran na ženske. So namreč določene tematike, ki jih ženske rabimo, naprimer ličenje, frizura,… To so stvari, ki nobenega moškega nezanimajo, v podjetništvu pa se s tem srečamo, saj imamo tudi dileme kaj obleči. Pa dajmo naredit dogodek, kjer bodo posebej samo tematike za ženske.
Letos je prijavljenih trikrat več žensk kot prejšnja leta, tako da upam, da jih bo na koncu res 500. Moto dogodka je »Skupaj zmoremo več«, zato bo še posebej poudarek na mreženju in skupnem doseganju ciljev. Tudi predavatelji bodo v parih. Zaščitni znak je metulj, ki je sinonim za preporod in ženstvenost, delikotanost. Imamo tudi dress code dogodka.
To pa je že moje naslednje vprašanje. Zakaj ravno rdeča in kaj je sporočilo te barve?
Petra Škarja: Me tri (organizatorke dogodka) smo razmišljale samo kako izpeljati dogodek, da bo čim bolj drugačen. Vsi ti dogodki so si namreč tako podobni. Potem smo razmišljale kaj bi bilo lahko drugače, in določile dress code dogodka. Vsak ima nekaj rdečega v omari, poleg tega pa je rdeča barva močna, energična, ženska, lepa barva.
Presenečena sem bila, da udeleženske dejansko upoštevajo dress code. Velikokrat se namreč zgodi, da to kar prezremo.
Petra Škarja: Še predsedniku smo napisale, da je dress code rdeča barva in res je imel rdečo kravato. Eden od predavateljev je bil tudi Ivo Boscarol iz podjetja Pipistrel, kateremu sem tudi sporočila naš dress code. On pa mi je nazaj odgovoril, če spodnjice tudi štejejo. Kar zardela sem pred računalnikom, saj imam namreč strahospoštovanje do njega. Sploh mu nisem upala poslati odgovora. Na dogodku pa začne svoj govor, bil je oblečen v črno, vse lepo pozdravi in pravi: »Petra je rekla, da rabim na sebi nekaj rdečega. Punce, jaz na sebi imam nekaj rdečega, ampak ne vem, če se spodobi, da to pokažem.« V dvorani je nastal blazen smeh, prav nerodno mi je bilo.
Ubistvu pa je s tem pokazal, da je tudi on povsem človeški in ima smisel za humor.
Petra Škarja: On je res super! V mejlih se podpiše »Sončka, Ivo«.
Res lepo! Se mi zdi, da se v podjetništvu tudi premikajo meje in ni več tistega strogega bontona.
Petra Škarja: To je out!
Vse se bolj gradi na prijateljskih odnosih, vse je bolj pristno.
Petra Škarja: Končno. Se mi zdi, da včasih, kakih 20 let nazaj, je vse delovalo striktno poslovno in naučeno in taki so tudi bili uspešni. Potem pa kot da je bilo preveč takih, vsi isti, bilo je prenasičeno. Danes če gledaš kdo je v kratkem času postal uspešen je to nekdo, ki je povsem drugačen, da niti ne veš ali je resen ali ne. Zagotovo je pa pristen, srčen in človeški in zato uspeva.
Ljudje začutimo take stvari, tudi na bolj osnovni bazi človeških odnosov. Tudi pri bolj konservativnih poklicih je čedalje bolj pomembno, da si odprt.
Petra Škarja: To rabimo in meni se zelo dopade. Zato pa imam rada take ljudi, kot je gospod Ivo. Ali naprimer Japec Jakopin iz podjetja Seaway. Me smo mu določile posebno parkirno mesto, on pa nam je sporočil, da se bo že znašel, saj je tam parkirna hiša.
Včeraj sem gledala video, ki prikazuje direktirja Japan Airlines kako v kantini je malico s svojimi sodelavci.
Petra Škarja: To je zanimivo. Recimor nekateri, ker vedo da to deluje, namenoma izkoriščajo za marketing. Ampak človeka začutiš in vidiš ali je pristno ali ne. Ljudje začutijo ali si tisto, kar govoriš.
Govorile sva o dogodku »500 podjetnic« in o drugačnosti le tega. En del tega je sigurno tudi poslovni videz. Oblačila namreč sporočajo tisto, kar z besedami ne povemo.
Petra Škarja: V tem sem bolj slaba, zato sem zelo vesela, da imam ob sebi prijateljico Nives Dančulovič. Jaz se v njenih kreacijah odlično počutim. Pašejo mi na videz, postavo in karakter. So pa malo drugačne, bolj drzne kreacije. Vsak seminar moram biti drugače oblečena, kar mi je kar breme. Najraje bi imela tri komplete in jih samo menjala, ampak za publiko to ni ravno razburljivo. S stilom veliko izražaš kaj si, kdo si in ljudjem je videz definitivno pomemben. Tako da kadar ne vem kaj bi oblekla, pokličem Nives in mi pripravi nekaj kosov. Tudi če niso vsem všeč oblačila v tem stilu, se jaz v njih zelo dobro počutim.
To pa je tudi najpomembnejše.
Petra Škarja: Jaz se s tem rešujem, ker sama žal nimam toliko smisla o modi. Največkrat dobim vprašanje, če se moji kodri naravni. To me je vprašalo že tisoč ljudi. Od osnovne šole naprej vsak teden slišim »so to tvoji kodri?«
Potem so kar tvoj zaščitni znak, te vsi poznajo po kodrih?
Petra Škarja: Dejansko res. Poznajo me po smešnem priimku in kodrih.
Kako pa se sicer držiš poslovnega kodeksa oblačenja?
Petra Škarja: Jaz sem rada malo drugačna, ta pravila, da morajo biti ramena zakrita in podobno, mi ne odgovarjajo. Pravila so tudi za to, da se kršijo. Seveda najpomembneje pa je, da se dobro počutiš. Najbolj grozno je, ko vidiš, da si ženska konstantno nekaj popravlja in se sploh ne počuti dobro.
V tujini se mi zdi da je tudi poslovna moda že bolj sproščena, tu pa se še vedno držimo nekih zastarelih kalupov.
Petra Škarja: Celotna miselnost naroda se odraža tudi v obleki, obnašanju. To tudi poudarjam v svoji knjigi.
Velik vpliv pa ima tudi vzgoja.
Petra Škarja: Res je. Piše se zbirka knjig »Česar nas niso naučili v šolah« (skupaj z Gregorjem in Urško Kelt) kjer bodo zbrani nasveti o vsem s čemer se v življenu srečamo, od partnerstva in duhovnosti do prehrane, a do tega znanja ne mremo priti po drugačni poti, kot da sami izkusimo. Vsak te lahko nekaj nauči, zato zbiramo znanja in izkušnje, ki jih bom zapisala v knjigo. Tega ne dobiš kar tako, v šolah pa sploh ne!
Grozno je, da v šolskem sistemu nimamo predmetov, ki bi te dejansko pripravili na življenje, učimo pa se matematičnih enačb, ki jih nikoli ne bomo rabili.
Petra Škarja: Sistem se spreminja zelo počasi. Nikoli ne apeliram kaj spremeniti v sistemu, jaz bi rada ozaveščala posameznika. Ko se posameznikov nabere do kritične mase, pa se zadeva obrne.
Veseli me, da se nekdo lotih takih projektov. Ti si prav ena taka ninja! Bojevnica.
Petra Škarja: Hahahah… Joj, jaz sem čisto zaljubljena v Slovenijo. Res je lepo tukaj.
Potem nimaš želje po tujini?
Petra Škarja: Ogromno potujem in tudi zagovarjam potovanja. Sama grem dvakrat, trikrat letno na daljše potovanje. Naslednje je Burma.
Burma? Greš s kakšnim posebnim razlogom?
Petra Škarja: Tokrat grem meditirat za 10 dni. V samostanu bom meditirala 10 dni skupaj, vmes samo spiš, se malo sprehodiš in greš jest.
To je pa kar hardcore!
Petra Škarja: Čisto! Ni enostavno, ampak te pa prečisti.
Jaz bi težko zdržala 10 dni, še 5 minut si včasih težko vzamem.
Petra Škarja: Jaz pa grem rada v hribe in sem sama, brez kogarkoli, brez pogovora, to me napolni.
To je potem tista prava uravnoteženost.
Petra Škarja: Ja, jing jang.
Meni pa se pokvari računalnik in že ne vem kaj naj počnem.
Petra Škarja: V tem svetu smo vajeni tega. Ljudem se strga, če jim ugasnemo televizijo.
No pa se vrniva še malo na modo.
Petra Škarja: Zelo spoštujm ljudi, ki vedo kdo in kaj so in to tudi izrazijo skozi videz. Ne bom rekla, da podcenjujem, mi je pa plehko, da se določeni ljudje oblačijo samo na podlagi pričakovanj in zunanjih vplivov. Naj najdejo sebe, namesto da se prepuščajo usmeritvam, ki stremijo k temu, da boš čimveč kupoval.
To se mi spet zdi, da je vezano na našo regijo. V tujini so ljudje s stili bolj samosvoji in jim ni važno kaj si drugi mislijo o njihovem videzu. Nam je bolj pomembno kaj si drugi mislijo, kot pa kaj želimo sami izžarevati.
Petra Škarja: To ja!
Le kaj si bo pa sosed mislil!
Petra Škarja: Cel narod je tak, zato je tudi kultura oblačenja taka. To, da ti nekdo reče, da tvoje oblačilo pa res ne zgleda primerno… mislim, kdo pa je zapisal pravila? Pač, imej svoj stil.
Smernice so vsekakor dobrodošle, da se pa strogo držiš pravil, to je dolgočasno.
Petra Škarja: Vključiti moraš še en del sebe, naj se vidi kdo si.
No, ko ravno govoriva o tem kako pomembno je odobravanje drugih, na blogu si objavila članek o svojih neuspehih… Večinoma ljudje skozi socialne medije portretirajo neko popolnost, vse je super, ni pa to realnost.
Petra Škarja: Ti, ki si za računalnikom in to spremljaš pa se počutiš kot največji luzer na tem svetu. Vsem je super, samo ti imaš težave.
Počutiš se izoliranega, pa za to sploh ni pravega razloga. Veš, da gre za neko iluzijo, a vseeno te zavaja.
Petra Škarja: Pri meni so pa ravno taki članki najboj brani.
To pa je druga plat. Ljudje si takih vsebin želijo, ker pokažeš, da si tudi ti samo človek.
Petra Škarja: Ironično je, ljudje želijo, da pokažeš, da si ranljiv in da imaš tudi slabe dni, sami si pa v večini primerov tega ne upajo izraziti. Dejstvo je, da če pokažeš svoje neuspehe, si ranljiv in drugi ti lahko škodujejo, če želijo. Zame je najbolj pogumen tisti človek, ki si upa bit ranljiv. Najtežje na tem svetu je biti ranljiv, ker nikoli ne veš kaj te lahko doleti. Če pa to pokažeš, takrat ti ljudje začnejo sledit. Vejo, da je to realnost.
Jaz ne poznam nikogar, ki bi v življenju žel samo uspehe. Večina uspešnih ljudi je uspešnih zato, ker ima za seboj nešteto neuspehov. Padeš, se pobereš in greš naprej.
Petra Škarja: Ravno to! Se je pobral in šel naprej. Nekateri pa samo travmirajo in obstanejo v tem. Samo ta razlika je. Ni neke umetnosti, nekega recepta za uspeh.
Poskusiš, če ne uspe reflektiraš in drugič zadevo popraviš.
Petra Škarja: Ljudje sprašujejo kje dobiti motivacijo. Vstani in delaj! Ljudje toliko iščemo neke recepte. Tolikokrat me vprašajo »Kaj je vaš recept za uspeh?«
10 dag moke…
Petra Škarja: …ali skrivnost. Prvo, ni nobene skrivnosti na tem svetu. Vse vemo, če ne, pa lahko hitro dobiš informacijo. Kot drugo, se pa še ne smatram za uspeh.
Uspeh je res relativen.
Petra Škarja: Tega res ne moreš definirat. Kaj pa je to uspeh? Kot tretje pa ni recepta. Samo poslušaj svoje srce, kaj te veseli in ne preveč sledit vplivom. Najdi svojo pot in delaj. Ko padeš vstani in pojdi naprej. Druge umetnosti ni. Ni zdaj da boš prebral eno knjigo in te bo kar motivirala in boš uspel. Sam se moraš motivirat.
Torej odkriješ kaj te osrečuje in to delaš.
Petra Škarja: Če bi nekaj delal noč in dan, da te to res zanima, potem si zmagal. To je to.
Še nekaj me zanima, ker imam sama strah pred javnim nastopanjem. Imaš kak poseben ritual, ki ga opraviš preden stopiš pred množico?
Petra Škarja: Res ga imam. Preden grem predavat, vedno zginem za par minut nekam na samo. Za tistih nekaj minut grem vedno ven, v naravo, vsaj nekaj zelenja more bit. Potem globoko vdihnem in izdihnem, se popolnoma sprostim. In potem se pogovorim s svojo podzavestjo. Povem ji, da imam sedaj seminar in kaj točno želim doseči. Povem cilje in kaj želim doseči s seminarjem. Potem ji rečem: »Uporabi prave geste, ob pravem času, prave izraze, podpri s pravimi čustvi in mimiko, da dosežem te željene rezultate. Ker vem, da hočem, ker vem, da zmorem, to bom storila in to bom storila zdaj!« To povem s strastjo in ponovim kake trikrat preden stopim pred publiko.
Kako to pripomore? Vsi imamo situacije v katerih se super znajdemo in vse gre kot po maslu, drugič pa lahko v podobni situaciji povsem drugače odreagiramo, nič ni tako kot bi moralo biti. Vedno si ista oseba, ampak enkrat ti gre, drugič ne. Fora je v tem, kako si sprogramiran v tistem momentu. To prakticirajo športniki, zakaj ne bi tudi mi. Znotraj nas, v podzavestnem, je ogrmno znanj in izkušenj, ki jih dnevno pobiramo iz okolja. In če to sprogramiraš, podzavesti poveš kaj je cilj in iz tistega znanja v pravem momentu črpaš kar rabiš, bo delovalo. Tako sprogramirajo športnike, da sploh ne razmišljajo kje je žoga, ampak se enostavno vržejo za njo.
Vau!
Petra Škarja: Za tem je cela študija, ampak poenostavljeno se samo pogovoriš s podzavestjo. Jaz največkrat rečem, da želim, da me ljudje začutijo tako kot sem, da sem pristna in iskrena. Ker hočem, ker zmorem in to bom storila zdaj! Meni to pomaga.
Tako, saj naše misli programirajo vse. Pozitiven odnos je odločilen.
Petra Škarja: Vsi imamo ogromno talentov in sposobnosti, samo v pravem momentu moramo pravega pokazati na način, ki ga želimo.